PARK WINE STARS: OSNOVE O VIDEZU VINA IN TEMPERATURAH, PRI KATERIH SE STREŽE

Ljubitelji žlahtne kapljice so se 31. januarja družili na dogodku Park Wine Stars, kjer so se že šestič zapored vrhunska vina srečala z najboljšimi Hitovimi kuharskimi mojstri. Tudi letos so vinarji z obiskovalci delili številne skrivnosti iz vinogradov in zgodbi o svojemu vinu dodali tisto, kar je v resnici najbolj pomembno pri okušanju − znanje.

Park Wine Stars je torej dogodek, na katerem ne teče le vino, pač pa tudi beseda o tem, kaj dobro vino sploh je in kako ga v množici vinskih etiket prepoznati. S tem namenom smo za vas v minulem mesecu na naši Facebook strani pripravili tri nagradne igre (nagrada so bile vstopnice na minuli dogodek Park Wine Stars), v katerih ste z nami odgovarjali na vprašanja, ki si jih je potrebno postaviti pri prepoznavanju in okušanju vina.

Ne glede na to, da vas je večina v nagradnih igrah odgovorila pravilo, bomo v tem blog zapisu poiskali podrobnejše odgovore na vprašanja o prepoznavanju vina glede na njegov videz, temperaturi postrežbe in primorskih avtohtonih vinskih sortah.

Vse to vam o vinu razkriva njegov videz

Okušanje vina se vedno začne z vprašanjem, kakšen je njegov videz, saj izkušen poznavalec lahko že samo s preučevanjem njegove barve, njene intenzitete, odtenka in gostote določi številne lastnosti sorte v vinskem kozarcu.

7 korakov, kako lahko videz vina preučite kot profesionalci

1. V kozarec natočite 75 ml vina
2. Videz vina določajte ob naravni svetlobi
3. Videz vina določajte na beli podlagi (kot je serviet, kos papirja ali bela stena)
4. Nagnite kozarec nad belo podlago, ter preučujte njegovo barvo, barvno intenziteto in odtenek.
5. Barvo vina primerjajte z drugimi vzorci istega vina. Razlike v odtenkih vzorcev razkrivajo njihove razlike v starosti in načinom pridelave.
6. Vino nato zavrtite po kozarcu in določite njegovo gostoto. Če je gostota visoka, je v vinu več alkohola in/ali preostanka sladkorja.
7. Opazujte tudi kapljice/sledi vina, ki polzijo po notranjosti kozarca. Gre za t.i. Marangoni učinek, ki razkriva vsebnost alkohola v vinu (če se kapljice po površini premikajo počasi, je vsebnost alkohola v vinu višja).

Zanimivo, kajne?


V kozarcu je ista sorta vina, vzorec A je starejši.

Enkrat za vselej: To so temperature, pri katerih se v resnici streže vino

Če se že niste spraševali, pri kateri temperaturi je potrebno postreči določeno sorto vina, vas je v preteklosti zagotovo že kdaj zmotila temperatura, ko ga je nekdo postregel vam. O tem, pri kateri temperaturi je potrebno postreči rebulo, smo vas spraševali v nagradni igri na Facebooku, tokrat pa bomo vprašanje razširili še na druge sorte vin.

Ledeno hladno (med 3 in 7 stopinj Celzija) se streže:
- peneča vina,
- lahka bela vina.

Hladna (med 7 in 13 stopinj) strežemo:
- polna bela vina,
- aromatična bela vina,
- rosé.

Kletna temperatura (med 13 in 16 stopinj) je popolna za …
- lahka rdeča vina,
- ‘medium red’ vina,

Pri sobni temperaturi (med 16 in 20 stopinj) pa strežemo …
- ‘medium red’ vina,
- polna rdeča,
- vinjake.

Pri tem je potrebo izpostaviti, da sobna temperatura ne nujno pomeni, da je v redu, da vino hranite na kuhinjskem pultu, saj je ‘vinska sobna temperatura’ nekoliko nižja od tiste, ki v kateri navadno uživamo doma.

ZATO vino vedno strežemo z ustrezno temperaturo:

Če je vino PREHLADNO …

… lahko izgubi aromo, njegov okus pa postane kisel. Če se vam to zgodi, kozarec vina ogrejte med rokama.

Če je vino postreženo PREVROČE …

… so arome lahko premočne, vonj pa postane nekoliko ‘medicinski’. To se navadno zgodi pri vinih z visokimi vsebnostmi alkohola, ki jih shranjujemo na ‘domači sobni temperaturi’. Če se vam to zgodi, steklenico vina ohlajajte 15 minut.

Vir: Winefolly.com